Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je v letu 2026 objavila praktične smernice in razpravni dokument o vplivu poplav na varnost in zdravje pri delu. Publikaciji sta namenjeni predvsem malim in srednje velikim podjetjem, ki so zaradi omejenih finančnih, tehničnih in organizacijskih zmogljivosti pogosto bolj ranljiva za posledice ekstremnih vremenskih dogodkov.

Ključna tveganja po fazah dogodka
Poplave povzročajo neposredna in posredna tveganja, pri katerih so delavci pogosto izpostavljeni več nevarnostim hkrati:

  • Pred poplavo: Tveganja pri pripravljalnih delih, kot so nameščanje začasnih protipoplavnih ovir, umikanje nevarnih snovi ter opreme na višja mesta in delo v slabih vremenskih razmerah.
  • Med poplavo: Neposredne življenjske nevarnosti, vključno z utopitvijo, električnim udarom, padajočimi predmeti, ujetostjo ter izpostavljenostjo hitro tekoči ali onesnaženi vodi.
  • Po poplavi: Nevarnosti med čiščenjem, sanacijo in obnovo, kamor sodijo biološki dejavniki (plesni, bakterije in virusi iz kanalizacije), kemične snovi, nestabilne gradbene konstrukcije, poškodovane električne napeljave, ergonomske obremenitve ter psihosocialna tveganja zaradi stresa, utrujenosti in negotovosti.

Priporočila za prakso in praktična orodja
Izkušnje podjetij (vključno s primeri iz Slovenije) kažejo, da učinkovita pripravljenost ni odvisna od zapletenih protokolov, temveč od jasnih in hitro izvedljivih dogovorov. Priporočila izpostavljajo:

  • Preventivo in pripravljenost: Spremljanje uradnih vremenskih opozoril in poplavnih kart, določitev odgovornih oseb za sprejemanje odločitev, ureditev komunikacijskih poti ter vključevanje delavcev in zunanjih izvajalcev v načrtovanje.
  • Ukrepanje med dogodkom: Prednost ima vedno varnost delavcev pred reševanjem opreme ali ohranjanjem proizvodnje. Pravočasna zaustavitev dela in evakuacija sta najučinkovitejša zaščitna ukrepa.
  • Varno okrevanje: Vrnitev na delo je dovoljena šele po strokovnem pregledu konstrukcijske stabilnosti objektov, električnih napeljav in delovne opreme ter ponovni oceni preostalih tveganj.

Praktične smernice vključujejo tudi kontrolni seznam za samoocenjevanje (6 tematskih sklopov) in konkretne primere dobrih praks, s katerimi lahko strokovnjaki VZD in delodajalci sistematično preverijo stopnjo pripravljenosti podjetja.

Celotni publikaciji sta na voljo v angleškem jeziku na spletni strani agencije EU-OSHA (Flood risks at work: practical guidance on preparedness for safe and resilient small businesses in spremljajoči razpravni dokument Flood risks at work and their implications for occupational safety and health).